Gajbica zelenjave me večkrat čaka pred mojimi vrati

Živim v bloku in vsi z stanovalci med seboj se razumemo. Tako je res lepo živeti. Pred tem sem živela v eni stanovanjski hiši, kjer so bili vsi sosedje skregani, tako živeti ni lahko, ker ne prihajaš domov dobre volje in tudi, če srečaš koga ti ni prav nič lepo. Sedaj je tukaj čisto drugače, nazadnje me je čakala gajbica zelenjave pred vrati, za katero res nisem vedela od koga je. 

Odnesla sem jo v stanovanje in nekaj časa za tem, mi je pozvonilo pred vrati. Starejša gospa je povedala, da je gajbica zelenjave njena, ker ima svoj vrt in ima ogromno zelenjave, tako se je odločila, da tudi meni nekaj prinese. Res sem bila vesela te prijazne gospe, kako se je sploh spomnila name, pa mi je rekla, da vidi, da prihajam pozno in odhajam zgodaj zjutraj, tako da je pomislila name, da mi prinese nekaj zdravega. Ta gospa živi naslednja vrata o mene naprej, večkrat sem jo pozdravila in tudi kavico sva že spile skupaj. 

Njena gajbica zelenjave mi je pomenila ogromno, imela je večji pomen, da se je gospa spomnila name, da sem bila v njenih očeh potrebna zelenjave in da je zelenjavo nabrala in mi jo prinesla do vrat. Takšnih ljudi ni več veliko. Tako me je gajbica zelenjave še večkrat pričakala in še me bo. Jaz pa poskrbim za gospo drugače, ko mogoče kaj potrebuje iz mesta, ji grem iskat in prinesem, da ona ne rabi z avtobusom v mesto. Tako sva postale prave prijateljice, najine kavice so vedno tako lepe, toliko si imava za povedati, ona posluša mene in jaz poslušam njo. 

Ta odnos pa je sigurno naredila njena gajbica zelenjave, ki mi jo je prvič nastavila. Imeti takšno sosedo, je res lepo, vedno se lahko zanesem na njo, če jo slučajno za kakšno stvar potrebujem, ali pa mi v kuhinji kaj zmanjka, da ne rabim letet v trgovino.