Sup, morje in prijateljica

Sup, morje in prijateljica

Prijateljica je kupila mobilno hiško in me povabila, da pridem pogledat. Seveda sem bila takoj zato, kajti kdo pa ne bi šel gratis na morje. Zmenile sva se določeni vikend in končno sem vedela, da bom imela čas samo zase. V avto sem dala sup, ker sem vedela, da ga ima tudi ona. Tako bova lahko šli obe s supi po morju. Ko sem prišla k njej, sem bila pozitivno presenečena, ker je imela mobilno hiško tik ob morju. Kako lepo je bilo.

Skuhala mi je kosilo, spili sva kavico in nato sva se odločili, da greva na plažo. Seveda pa sva obe takšni, da na plaži ne radi počivava, zato je v poštev prišel sup. Tako sva obe vzeli vsaka svoj sup in šli na morje. Ker je bil blizu en majhen otoček, sva se odločili, da greva do tja. Kako sem uživala na morju. To je res poseben trenutek, ko si samo ti, morje in sup. Kar nekaj časa sva bili tiho in vsaka je uživala po svoje. Bili sva res dobri prijatlejici in se dobro poznali. Nama ni bilo prav nič čudno, če sva bili skupaj in tiho. To je bilo čisto nekaj normalnega. Tako sva prišli na drugo stran. Se na plaži odpočili in šli še v lokal na pijačo. 

Za vse skupaj sva nazdravili z dobrim koktejlom. Tako lepega vikenda že dolgo nisem imela. Čakala naju je še samo pot nazaj. Spet je prišel v poštev najin sup in ni trajalo dolgo, da sva bili na stari plaži. Resnično lahko veliko več doživiš, če na morje vzameš sup. Človek misli, da je supanje prenaporno, vendar sploh ni tako, še kako lahko uživaš. 

To je bil vikend, ko sem dobesedno pozabila na vse. Skrbi so ostale doma, počutila sem se sproščeno in srečno. Na koncu sem naložila sup in odšla srečna domov. …

Senčila so obvezna na morju

Se spominjate vaših staršev in še starih staršev, takrat senčila skoraj niso uporabljali. Kako so takrat izgledale plaže, na katerih je ležalo ogromno ljudi pod soncem, tako odraslih, starejših in otrok, nihče se ni obremenjeval z soncem in senčila skoraj niso poznali, kvečjemu so si sončnih žarkov želeli. 

Sama se še sebe spominjam, kako me je oče slekel in rekel naj grem na sonce, vedno sem bila poleti kot zamorček, na pamet ne bi prišlo očetu, da bi mi delal senco, vedno mi je postavil brisačo ali bazenček na sonce in senčila nismo poznali.

Danes pa je vse drugače, danes če vidimo na plaži nekoga, ki se sonči sredi dneva, ga imamo za neodgovornega in prepričani smo da škoduje svojemu zdravju. Ko pogledamo mlade družine, nam prvo padejo na plaži v oči razna senčila in šele potem vidimo otroke. Da bi se otroci kopali in igrali v največjem soncu jih je malo. Danes se vsi skrivamo pred soncem, prepričani smo, da nam škoduje.

Sama se še malo upiram temu, tudi sama imam otroka a le redko so pri nas na plaži senčila. Nekako živimo z naravo in ko gremo na plažo, vedno najdemo kakšno drevo, pod katerim smo sredi dneva, ko je sonce najmočnejše, drugače pa povsod drugod. Sama svojega otroka ne mažem veliko z kremami, nekako živimo bolj preprosto ne kompliciramo, ampak smo sproščeni, tako pri nas niso obvezna senčila in kreme za na plažo, ampak še vedno brisače in blazine za na morje.

Vendar se zavem, da je sonce še kako škodljivo lahko in da so senčila prava stvar, da se zavarujemo pred soncem, tako bomo poskrbeli za svoje zdravje, vendar ne komplicirajte preveč, če boste čez celo leto veliko zunaj bo vaša koža bolj zdrava, kot koža nekoga, ki se skriva in so senčila vsepovsod kjer je on. Vse v mejah normale, pa bo najboljše.