Medtem ko je danes posteljnina na voljo v nešteto možnostih, nedavno nazaj ni bilo vse tako dostopno. Spomnim se, ko smo začeli prodajali laneno blago, in ni bilo skoraj nikogar, ki bi delal primerne izdelke iz lanu. Ko smo našli nekoga, da bi delal kakovostne izdelke, pa so izračuni pokazali, da bodo cene tako astronomske, da se nam to enostavno ni zdelo smiselno, saj res nismo vedeli, ali bi to pravzaprav kdo kupil.
Ker pa sem si neizmerno želela, da bi mojo posteljo krasila lanena posteljnina, v kateri bi končno lahko uživala v spanju vse, kar nudi narava, sem se odločila, da si jo sešijem kar sama. Sešila sem že mnogo različnih oblačil v svojem življenju, tudi kakšno prevleko za okrasno blazino. Nikoli pa nisem niti razmišljala, da bi bila posteljnina nekaj, kar bi šivala sama. Saj je le nekaj kvadratov in to je to; sem si običajno mislila. Vendar pa je bilo to šivanje popolnoma drugačen izziv, kot sem ga bila vajena. Prvi izziv, na katerega sem naletela, je bil prostor, saj nisem imela tako velike mize, da bi odrezala lahko vse kose na njej in sem zato morala uporabiti tla. Nato sem imela izziv s težo tkanine, ki mi je uhajala iz mize med šivanjem in vleklo šive sem in tja. Potem so bili pa še detajli, ki so morali biti zelo natančni in trdni, da bodo vse zdržali.
A ker se ne dam, kar tako sem seveda vztrajala do konca in po po parih dneh je bila moja prva amaterska posteljnina izdelana in pripravljena na uporabo. Pred tem pa je seveda sledilo še pranje.
Glede na to, da je bila to prvi tak in čisto amaterski izdelek moram priznati, da sem ga vseeno izdelala zelo kakovostno. Ne morem verjeti, da mi ta posteljnina že skoraj 6 let dela družbo in niti najmanj ni videti, da bi kaj kmalu odšla med obrabljene izdelke.